Zapestja, kolena in druge skrivnosti z delavnice

Začetek decembra sem izkoristila za 30-urno intenzivno delavnico na temo poravnav in naravnav. Zelo preprosto slednje pomeni, kako različna telesa "pašejo" v posamezen jogijski položaj. 

Kaj sem odnesla?

  • Tudi če hočemo telo poravnati (ang. alignment), ne bo nikoli ravno, čeprav beseda sama tako hoče. Slovenska skriva besedico ravnina, angleška opisuje ravne linije.  Telo pa nikoli ne bomo dobili po naravni poti v ravno linijo. Zato je treba upoštevati naravne krivine telesa, ko se postavljamo v asano. Mogoče nikoli ne bo naš položaj izgledal tako, kot tisti s spleta. Bo pa za nas veliko bolj prijazen, prijeten in zdrav.
  • Sklep mezinca je med manj trdnimi. Zato zelo razprti prsti med vadbo joge lahko oslabijo vezi v sklepih najmanjšega prsta na roki. Zdaj se učim dlani zmerno polagati na blazino. Opora je še vedno ista, zapestja pa so nam bolj hvaležna, saj preveč razprti prsti povzročijo pritisk in zmanjšajo prostor v zapestju. Glede na to, da si želimo delati jogo še kar nekaj desetletij in hkrati tudi nemoteno uporabljati zapestja za normalno življenje, vzamem vsak dobronameren nasvet. 
  • Kolena so ustvarjena zato, da so pokrčena. In pika.
  • S poravnavami ustvarjamo meje. Med drugim tudi za vse nas, ki gremo včasih predaleč, ker nam telo to naravno dopušča.
  • Z zavestnimi poravnavami ustvarjamo zavestne odnose med posameznimi deli telesa, kot tudi med nami samimi in telesom.
  • Narejeni smo, da pašemo skupaj – posamezni deli telesa se res enkratno sestavijo skupaj – pazduhe in kolena so že en tak primer.
  • Zmernost. V vsem. V jogijski praksi, v ponovitvah, v izbiri tehnike, v sledenju učiteljem, v življenju nasploh.
  • Spraševanje, veliko spraševanja. Ne bodite zadovoljni s prvimi odgovori, bodite dvomljivi, ne sledite slepo, ampak se o vsem vprašajte, raziskujte in ostanite radovedni.
  • In če se delavnica dogaja na predpraznični večer, se celih pet minut nameni opazovanju motorističnega sprevoda Miklavžev na ulicah pod yoga studiom.