Joga in GABA (ali kako je joga povezana s kemijo v naših možganih)

Vse bolj jasno je, da redna vadba joge zmanjšuje anksioznost in blaži simptome depresije. Kako pa to dejansko deluje?

1722cf030628037a48c8a7447e22d6a1.jpg

Redna vadba joge (ki sploh ni treba, da je intenzivna), povzroči sprostitev GABA v naših možganih. Gaba so zelo preprosto nevrotransmitorji (prenašalci signalov med nevroni) in pomagajo pri regulaciji možganske aktivnosti. Za razliko od ostalih nevrotransmitorjev (adrenalin, dopamin,…) delujejo gaba pomirjevalno – upočasnjujejo nevronsko aktivnost. Kot da bi vse skupaj malce zaustavljali - brez njih bi bilo v naših možganih vsega preveč in zelo intenzivno. Z nizkimi vrednostmi gaba sta povezana depresija in anksioznost. Lahko si predstavljate, da če je teh "umirjevalcev" v možganih premalo,  potem nam misli švigajo s svetlobno hitrostjo, nemirni smo, zaskrbljeni, občutljivi, prestrašeni,...

Ugotovili so, da že ena ura efektivne vadbe joge poveča nivo gaba v možganih*. Raztezanje, dihanje, osredotočanje, ki ga s skupno besedo imenujemo joga, pošlje našim možganom signal, da sprostijo v sistem koktajl pomirjujočih kemikalij. Ki pa igrajo svojo vlogo še nekaj ur po jogi (ugotavljajo, da je gaba v telesu celo za četrtino več eno uro po vadbi joge!).

Zagotovo tudi vemo, da povezave v možganih uporabljajo kemične signale, da se okrepijo in prestrukturirajo, da kar naprej ustvarjamo nove »signalne« poti in utrjujemo stare. Tako bi lahko zaključili (čeprav to še ni povsem potrjeno), da povečano sproščanje gaba v možganih (torej redna vadba joge na primer) v daljšem časovnem obdobju pomaga možganom, da ustvarijo in utrdijo nove poti, ki povežejo možgane v sproščeno in umirjeno gmoto :)

* V primerjavi s hojo ali lažjo telesno vadbo.